Domnova sopca

Olimpija je učeri premagala španske prvake. No, bolj ponižala, kot premagala. Rezultat 87 - 59 pove dovolj. To je blo res prijetno presenečenje. Večina igralcev je odigrala dobro, kar se takoj pozna. Samo en, al pa dva razpoložena igralca sta premal.

Predusem me je navdušla večja stopnja borbenosti. Pri nekaterih (Markoishvili, Ranikko) sm tega že navajen. Pa tud taktično se mi zdi, da je ekipa napredovala.

Zdej je pa cajt, da zlijem žolč na par igralcov. Sam mal… tolk, da povem, kaj jim pomojem manjka. Nočem, da izpade, kot da mislm, da so bedni (razen Hohlerja, on je).

• Kuzminskas: mogu bi se začel mal bolj kontrolirat. Borben je in vid se mu, da mu ni težko pr srcu, če se mora tepst pod košem. Ampak prehitr dobiva favle in kr velik jih dobi res po neumnosti.
• Arslan: vsi smo pričakval več. Na svetovnem prvenstvu je blestel, zdej pa ne. To me niti ne mot, vsak ma svoje vrhunce in padce. Moti me pa njegovo soliranje, lahko bi igrou mal bolj timsko.
• Čebular: na parih tekmah je pokazu, da ma velik ego in dovolj poguma, da igra v evroligi. Zna zadevat, zna prodret, manjka mu pa borbenosti. Čim nekej ne rata, mu use dol pade.
• Hohler: še enkrat je dokazu, da ne spada u Olimpijo. Sej ne, da ni borben, ampak proklet, da se od branilca pričakuje, da mu uspe žogo prpelat u napadalno polovico več kot enkrat na tekmo. Ne pa, da je to že uspeh.

reportaža