Z Nino sva par dni kampirala na Kamenjaku, najjužnejšem rtu Istre.
Med postavljanjem šotora sva pogruntala, zakaj se Kamenjaku reče Kamenjak. Je namreč iz kamna in ta kamen je jak (močan)!!
Klini, ki sva jih dobila s šotorom, niso namenjeni za tako okolje. Na Krku so se obnesli - z dvema zamahoma kladiva je bil klin do konca zabit. Tu pa sva se z zabijanjem mučila dve uri, nakar pride mimo znanec (zdaj tudi rešitelj) Đuro, ki nama je posodil par medeninastih klinov, ki so šli skozi kamne kot topel nož skoz puter :)
Skratka: vsem neizkušenim lastnikom šotorov svetujem, da si nabavijo še konkretnejše kline, splača se!
Sicer pa je bilo vreme fino, voda pa niti ne… Sicer je morje veliko čistejše kot v Sloveniji, ni pa tako čisto, kot recimo na Krku. Poleg tega pa je morje onesnaženo še z vodnimi čefurji - vzami tipičen primerek in mu namesto cestnega nariši vodni skuter. Spodnja slika ponazarja transformacijo:

Sicer pa je populacija avtomobilov v južni Istri približno taka:
- 30% Slovencev
- 50% germanov: Nemci, Avstrijci, Nizozemci
- 15% Hrvatov z registrskimi izven Pule
- 5% ostalo: občasni Belgijci, Francozi in … Čehi :D
V samem kampu pa je bilo Slovencev procentualno še več (okoli 60%), verjetno zato, ker se severnejši bogatuni raje zadržujejo v klimatiziranih apartmajih :)
04.08.2008 ob 21:22,
objavljeno v
Blodnje